ČLANKI
PECIVO HRIBAR III.del
 Ko preidemo na temo Ljubljanske ekološke tržnice postane naš pogovor še bolj zanimiv. Preberite zakaj....
Problem Ljubljanske ekološke tržnice je predvsem nekonstantnost ustaljenih lokacij eko ponudnikov na tržnici, ter nezadostna transparentnost. Namreč velikokrat se zgodi, da na tržnici potekajo razne prireditve, zaradi katerih se je eko tržnica prisiljena umakniti. Tudi sama sva izkusila, da nikakor nisva mogla najti posameznih eko ponudnikov v času, ko so potekali razni prazniki, saj so bili razpršeni tudi po glavni tržnici v Ljubljani! Veliko se jih tudi odloči, da v takšnem primeru, torej prireditev, takrat sploh ne bodo prišli.
Koren MACA - Čudežna korenina iz Južne Amerike
Maca je rastlina iz Andov, ena redkih, ki so se na nadmorski višini več kot 4400 m uspele prilagoditi težkim razmeram. Perujski Indijanci jo že stoletja cenijo zaradi njenega podzemnega koreninskega dela, ki upravičeno nosi ime "čudežna korenina", vendar pa je bila do nedavnega za preostali svet večinoma skrita in neprepoznavna.
Kakšne učinke ima torej na človeško telo? Pri maca korenu se je bolje vprašati, pri čemu ne pomaga in česa vse ne skriva v sebi.
PECIVO HRIBAR II.del
Vse ekološke certifikate je potrebno letno obnavljati in uspešno prestati vse kontrole, da ti ne suspendirajo ali odvzamejo statusa in licence ekološkega pridelovalca oz. v tem primeru predelovalca. Ravno tako je potrebno vse certifikate, nalepke, napovedane in nenapovedane kontrole plačati iz svojega obrtniškega žepa. Status »Bio« oz. »Eko« se torej ne pridobi kar tako mimogrede, kot nekateri mislijo, kajti pogoji in kriteriji so strogi, stroški pa izjemno visoki.
LJUBEZEN NA PRVI OKUS - EKOLOŠKO PECIVO
Pecivo Hribar se z ekološkim pecivom ukvarja dobra 3 leta in to predvsem na pobudo takratnega lastnika biološke trgovine Kalček, da ob predstavitvi knjige »Božanske sladice« Marje Božič, pripravijo degustacijsko pecivo. In to praktično čez noč!
Pri Hribarjevih so pred tem izdelovali »običajno pecivo« z običajnimi sestavinami, katere so v uporabi v širšem smislu konvencionalne peke same, torej bel sladkor, fina bela moka, živalsko maslo in margarina ... Navkljub temu so v mislih vedno imeli, da bi pecivo pripravljali nekako drugače , bolj zdravo, a si nikoli niso upali pristopiti k obrti na tovrsten način , kar je začutil tudi g. Petrovič ( takratni lastnik Kalčka op. a. ) in jih kar nekaj časa nagovarjal, da bi ostal princip peke podoben, le zamenjali bi sestavine.
ALEN KOBILICA - Športnik po srcu in duši
Intervju 
Alen Kobilica, vsi ga poznamo. Če ne iz drugje pa iz medijev, ki poročajo o njegovem super uspešnem manekenskem delu. Vedno je predstavljen kot maneken ter poslovnež, a nikoli kot športnik.Športnik -a m (o) kdor goji šport: fant je dober športnik; tekmovanje mladih športnikov / podvodni športnik; vrhunski športniki. ....kdor goji šport, predvsem takšnega ga poznam tudi sam in v preteklih nekaj letih sem imel imel ničkolikokrat priložnost »športati« z njim. Vrjemite mi, ta definicija mu pristoji bolje kot Armani obleka ali Bulova ura. Ko tekmuje, tekmuje brez popuščanja, s srcem in ravno tako s srcem nato tudi stresa šale na moj račun vsakič, ko izgubim. NOVA DEFINICIJA UMA
Po predvidevanju Svetovne zdravstvene organizacije bodo v 21. stoletju prevladovale predvsem bolezni, ki temeljijo na umskih in čustvenih motnjah. Večina razprav o problemih duševnega zdravja se navadno vrti okrog vprašanja, ali je problem psihološki, ter ga je mogoče razrešiti s svetovanjem, ali pa je »kemične narave« in je potrebno zdravljenje. Duševne zdravstvene težave so pogosto kombinacija socialnih in psiholoških dejavnikov, pa tudi biokemičnega ravnovesja, ki je včasih lahko genetsko pogojeno. Če bi vprašali biokemika in psihologa kje natanko se začne um in konča telo, bi ugotovila da sta um in telo med seboj tesno prepletena. ZALJUBITE SE V FITNES NA PRVI POTEG
 Ne glede na splošno sprejeto dejstvo, da ima fizična aktivnost varovalno in terapevtsko vlogo pri ohranjanju zadovoljivega zdravja, je število žensk pri vsakršnih športnih udejstvovanjih (še vedno) odločno premajhno, medtem ko je nesporazumov povezanih z vadbo z utežmi vselej preveč. Velikokrat se za vzroke neukvarjanja oprimete takšnih in drugačnih razlik med spoloma, povezanih z delitvijo socialnih vlog in pričakovanih vedenj, napačnih ali nepreverjenih interpretacij »halo informacij« ter pomanjkanjem časa. Temu bom tudi tokrat kljuboval in vas skušal prepričati, da vendarle postanete športno aktivnejše.RECIKLIRAJMO NAŠE ZDRAVJE!!
Se kdaj počutite kot uporabljena vreča za smeti? Polni nepotrebnih odpadkov in stvari, ki jih enostavno želite zavreči in nikoli več videti. Morda zveni nekoliko bizarno pa vendar, si lahko predstavljate, da kar je v vaših smeteh pove ogromno o vas? Ne? Mogoče je zdaj pravi čas, da pomislite tudi na to. Celodnevno prehranjevanje pomeni med drugim tudi kar nekaj odpadkov, po nekaj dnevih pa imamo v košu za smeti že malo učno uro vaših preranjevalnih navad!! SPIRULINA
energija za vaše telo!
Pred tremi in pol miljardami let je narava izoblikovala prvo obliko življenja,ki je izdelovala svojo hrano s pomočjo fotosinteze.Modrozelene alge ali cianobakterije so razvojni most med bakterijami in zelenim rastlinami. Alge so preproste morske rastline.Vsebujejo več vitaminov in mineralov kot mnogo drugih hranil.Zaradi tega jih v zadnjih letih čedalje bolj pogosto uporabljajo kot naravni dodatek k prehrani,ki je z medicinskega vidika podoben morski travi.Dve pomembni vrsti alg sta Chlorella in Spirulina,smaragdno zelene in modro zelene alge.Oboje vsebujejo hranila odlične sestave. V sebi nosijo vse,kar je življenje potrebovalo za razvoj.Ta nesmrtna oblika življena se že milijarde let obnavlja,v zadnjih petnajstih letih pa jo spoznavamo tudi mi.Spirulina ima v svoji deoksiribonuklearski kislini(DNK )zbrane tri in pol miljarde stare izkušnje o uspešni evoluciji. Alge so šele na začetku svoje poti kot hrana,zdravilo in biokemični vir.Spirulino,potomko prvih oblik življenja na Zemlji,ki so izdelovale hrano s pomočjo fotosinteze,so ponovno odkrili šele pred tridesetimi leti,pred petnajstimi pa je javnost prvič začela razmišljati o tem,da je to močna nova hrana,ki bi lahko nasitila vse ljudi na svetu.
CELOTNI ČLANKI
Ko preidemo na temo Ljubljanske ekološke tržnice postane naš pogovor še bolj zanimiv. Preberite zakaj....
Problem Ljubljanske ekološke tržnice je predvsem nekonstantnost ustaljenih lokacij eko ponudnikov na tržnici, ter nezadostna transparentnost. Namreč velikokrat se zgodi, da na tržnici potekajo razne prireditve, zaradi katerih se je eko tržnica prisiljena umakniti. Tudi sama sva izkusila, da nikakor nisva mogla najti posameznih eko ponudnikov v času, ko so potekali razni prazniki, saj so bili razpršeni tudi po glavni tržnici v Ljubljani! Veliko se jih tudi odloči, da v takšnem primeru, torej prireditev, takrat sploh ne bodo prišli. Kakorkoli že, če obdelamo še vidno izpostavljenost eko ponudnikov na tržnici situacija ni nič boljša. Zeleno bela pokrivala stojnic niso oznaka za eko ponudnike, čeprav naj bi bila. V istem košu so tudi ponudniki integrirane pridelave, ki se ne more primerjati z ekološko. To sta dva povsem drugačna principa pridelave, vendar neosveščenost ljudi največkrat pripelje do enačenja ene z drugo. Razporeditev stojnic in njihova ustrezna označitev je v domeni Intštituta za trajnostni razvoj, kajti oni razporejajo in krojijo logistiko tako tržnice BTC kot tudi glavne tržnice v Ljubljani. Najem je venomer potrebno plačati za celo leto oz. pol leta v naprej, s tem da se redno dogaja da decembra, včasih pa že novembra mesto, kjer poteka Eko tržnica prevzamejo prodajalci kiča in spominkov večinoma iz Kitajske. Je mar kič pomembnejši od ekološke pridelave? Vse očitno kaže, da je temu tako. Ustreznega nadomestnega prostora nemalokrat niso dobili, kot je to v navadi, ko na Pogačarjevem trgu potekajo razne prireditve. Še večji absurd je, da lani meseca maja kar tri vikende niso imeli ustreznega nadomestnega mesta in niso mogli prodajati svojih produktov, kar je za obrtnika velik finančni izpad, hkrat pa so dobili položnico za plačilo stojnice za pol leta v naprej. Več kot bizarno in ironično bi lahko rekli... (Za vse tiste, ki to berete in bi radi sodelovali na Eko tržnici, naj povem, da se lahko obrnejo na Inštitut za trajnostni razvoj in da je potrebno imeti potrjeno veljavno blagovno znamko Biodar, da lahko participirate s svojimi produkti na tem delu glavne tržnice v Ljubljani. Op. a) Kot smo že omenili je premajhna oglaševalska transparentnost, zadeva ki za seboj povleče verigo stvari. Naključni obiskovalci sobotne ali sredine Eko tržnice se največkrat sploh ne zavedajo, da so na mestu kjer se prodajajo izključno produkti ekološke pridelave in predelave. Dobro vidne oznake, da poteka tu ekološka prodaja ni in več kot očitno je, da vodilne strukture niso naklonjene temu principu pridelovanja zato tudi takšno neoglaševanje. Ivo povzame: »V bistvu plačaš le tisti kvadratni meter betona, ne nudijo nam ne ogrevanja pozimi, ne zaščite pred dežjem, ne tekoče vode, tudi sanitarij za ponudnike ni. Za povrh vsega pa še vsakič dodatno plačamo prostor, kajti letno oz. polletno plačilo velja zgolj kot rezervacija prostora, ne pa tudi plačila dejanskega dneva, ko se pojavimo na tržnici. Novembra in decembra, ko je Pogačarjev trg prepoln z novoletnimi stojnicami nas prestavijo na druge lokacije ( največkrat nasproti Vodnikovega Hrama med novoletne smrekice) kjer nas ljudje ne najdejo saj niti ni nikjer označeno kje se nahajamo! Plačamo pa dvojno ceno prostora, ker smo pač na glavnem delu tržnice«. Neprijetna stvar, že tako težko pridelaš kakovostne produkte, potem pa imaš za povrh takšne administracijske vragolije, ko želiš ponuditi ljudem, kar si s srcem in trudom ustvaril. Sama z Alešo sva bila mnenja, da bi se v takšnih primerih lahko obrnili na Biološki sindikat Slovenije oz. Združenje ekoloških kmetij saj sigurno obstaja mar ne? Vidite, problem sindikata je, da je sicer zelo delujoč vendar za svojo storilnost dobivajo polena pod noge. Akutna problematika sindikata oz. sestankov Ekoloških kmetij osrednje Slovenije je, da se ne zavedajo kaj predstavljajo in se med seboj prepirajo, kar ni popolnoma nič voda na mlin slovenskemu ekološkemu kmetijstvu, ki je že tako ali tako krhke in nestabilne narave. Predstavniki države so tudi povabljeni na sestanke in občne zbore, ki pa vidijo drugega, kot prepirljiv kmečki cirkus in s posmehom odidejo. Seveda je logično, da se zadeve nikamor ne premaknejo. Dokler ne bo enotnega zavzemanja in interesa eko kmetij tudi denarja ne bo, je njihovo mnenje in točno to se tudi dogaja. Enotnega interesa ni, ker smo slovenci takšen narod kot smo. Boris Fras predsednik eko združenja, je za eko zavest v Sloveniji naredil ogromno, vendar je tu še vedno neenotnost slovenskega prostora oz. posameznih pokrajin, ki se razhajajo v skupnih interesih. Na račun tega trpi ozaveščanje širšega kroga javnosti, ki vodi v manjše povpraševanje po izdelkih, ali če temu rečemo malo drugače, gre za eko marketinško stagnacijo, kjer subvencije dobijo le posamezni kmetje, medtem ko predelovalci ostanejo praznih rok.
S Pecivom Hribar je drugače. Najdemo jih lahko po raznoraznih sejmih (tudi ne eko) saj sami ne premorejo enoplastnega prodajnega režima, kjer je v interesu le profit in nič drugega. S prostovoljnim degustacijskim sodelovanjem delajo velik korak naprej v promociji že tolikokrat omenjene ozaveščenosti vse od Ljubljane, Celja pa do Radgone. Zakaj torej ni več ljudi, ki bi ponudili svoje produkte, če pa bi s tem znatno pripomogli k večji prodaji, prepoznavnosti in večji medijski izpostavljenosti Eko združenja Slovenije??? Zaključna misel družinskega podjetja Pecivo Hribar? »Ljudem je premalo mar za soljudi, za sebe in če nebi bilo tako bi bilo enkratno za cel svet. Ampak ker se vse preveč gleda samo skozi denar, so rezultati danes takšni kot so. Polne čakalnice v zdravstvenih centrih in domovih, deformirani otroci, čedalje bolj polni inkubatorji, čemu že? Znanost v službi koga? Znanost in zdravstvo sta seveda dobrodošla vendar za kakšne namene se moramo vprašati. V prvi vrsti smo sami odgovorni zase, svoje zdravje in naš planet. Potrebno bo vztrajati na tej poti, ozaveščati in izobraževati ljudi še naprej in bolj intenzivno, ter s tem širiti krog uporabnikov, simpatizerjev tovrstnega načina življenja, kajti to je vrjetno edini izhod, da ohranimo naravo, ter naše zdravje. Začne se vedno z malimi stvarmi in prvim korakom, da prideš do željenega cilja«.Na tem mestu se zahvaljujeva Pecivu Hribar za boljši vpogled v samo jedro dogajanja ekološke kulture pri nas, saj so informacije iz prve roke neprecenljive in še kako dobrodošle. Na njihovi poslovni in življenski poti jim želiva čimveč pozitivne energije, prodajne uspešnosti in nadaljne intenzivno širjenje ekološke ljubezni ter uživanja ob tovrstnih produktih. Več o Pecivu Hribar si lahko preberete na www.pecivo-hribar.si
Vitamini B1, B2, B12 in C zagotavljajo pravilno delovanje srca, presnavljanje ogljikovih hidratov v energijo, rast celic in zadostno proizvodnjo rdečih krvničk. V maci najdemo tudi štiri vrste alkaloidov, ki so posredno preko hormonalnega sistema zadolženi za pravilno izrabo kalcija in fosforja v krvi. 11% korena v prahu predstavljajo beljakovine, tu je še preko 20 odličnih maščobnih kislin, bogat je tudi s kvalitetnimi ogljikovimi hidrati, ki zagotavljajo kakovosten in takojšen vir energije. Učinke, ki jih ima uživanje korena maca na povečanje telesne energije, večina ljudi dejansko čuti takoj. 
Legende o moči inkovskih bojevnikov so se ohranile do današnjih dni, to moč pa naj bi bojevniki dobili prav iz mace. Pred vsako bitko so inkovski bojevniki zaužili nekaj zdrobljene mace, kar jih je naredilo nepremagljivo močne. Po osvojitvi mesta pa jim je bilo nadaljne zauživanje rastline prepovedano, s čimer so zavarovali ženske osvojenega mesta pred izjemnimi spolnimi močmi, ki so jim bile z zaužitjem korena dane. Znanstvene raziskave iz leta 1981 so dokazale, da afrodizične lastnosti maci daje snov izotiocianat. Z isto raziskavo so ugotovili tudi prisotnost glukozinolata, ki dokazano povečuje plodnost. Koren maca vsebuje tudi veliko vlaknin, ki pospešujejo prebavo in prispevajo k izločanju odpadnih in strupenih snovi iz telesa. Omenimo še množico mineralov, ki jih rastlina črpa iz še neokrnjenih tal andskih gora. Kalcij, ki ga v maci najdemo v veliko večjih koncentracijah kot v kravjem mleku, ugodno vpliva na delovanje živčnega in krvožilnega sistema, krepi kosti in zobovje, ter povečuje vitalnost srca. Natrij in kalij uravnavata krvni pritisk, baker igra pomembno vlogo pri tvorbi hemoglobina. Zaradi vsebnosti železa maca pomaga pri odpravljanju slabokrvnosti, za telo nepogrešljivi pa so še fosfor, cink, mangan, magnezij in bizmut. Če povzamemo – z rednim zauživanjem mace (priporočen odmerek je 1 – 3 g na dan) nam in našemu telesu storimo ogromno uslugo, ker koren maca:
Število raziskav o vplivu mace na telesne procese se povečuje iz dneva v dan, čeprav je že skoraj težko najti stvar, ki je dolg seznam ugodnih vplivov še ne vključuje. Več kot zadosten razlog, da maco vključite v svojo prehrano! 
Na voljo sta Maca v prahu (150g) in Maca v kapsulah (200 kapsul). Viri:
Vse ekološke certifikate je potrebno letno obnavljati in uspešno prestati vse kontrole, da ti ne suspendirajo ali odvzamejo statusa in licence ekološkega pridelovalca oz. v tem primeru predelovalca. Ravno tako je potrebno vse certifikate, nalepke, napovedane in nenapovedane kontrole plačati iz svojega obrtniškega žepa. Status »Bio« oz. »Eko« se torej ne pridobi kar tako mimogrede, kot nekateri mislijo, kajti pogoji in kriteriji so strogi, stroški pa izjemno visoki.
Ivo: »Če bi lahko na tem mestu apeliral na ljudi, ki imajo pod kontrolo certificiranje. Glede na to, da je ekološka prehrana prihodnost vseh generacij, ki še bodo prišle in če špekuliram tudi na račun kontaminacije okolja, ki je v tem trenutku ogromna in se tudi še bo povečala, potem bi tudi certificiranje ekološke prehrane morala biti primarna domena države, ko pride do vprašanja zdravja ljudi in zdravega prehranjevanja. Tovrsten način prehranjevanja oz. če temu lahko rečem kar ekološka kultura, bo postala obveza, če je naši državi v interesu zdravo in vitalno prebivalstvo. Vsaj finančno plat certificiranja, bi morala prevzeti država, ne pa da se obnaša tako ignorantsko in kapitalistično pohlepno. Za naju dva, ki sva manjša obrtnika, so to na letni ravni gromozanske številke! Plačaš članarino temu certifikacijskemu organu, nato kontrolo, kilometrino ki jo opravijo za samo kontrolo, vsako uro posebaj ko so pri tebi, prilogo če je potrebno spremeniti kakšno administracijsko stvar (nov produkt npr.), s tem da vse te stvari morajo biti opremljene z določenimi odobrenimi nalepkami, katerih je več vrst in tudi te tudi plačaš sam... Skratka država in tudi širša javnost, bi morala delovati bolj sinergično in pozitivno vzajemno v smislu ekološkega promoviranja in osveščanja ljudi, da o podpori »eko ponudnikov« niti ne zgubljam besed«. Pecivo Hribar se drži reka: »manj je več«, v smislu da poslujejo v bolj intimnem – družinskem okolju, tako proizvajajo kvalitetne produkte in se ne izneverjajo svoji filozofiji na račun denarja oz. želje po veliki proizvodni liniji, kjer postane sama proizvodnja več ali manj avtomatizirana. Vztrajajo pri delu z rokami, s katerimi v pecivo vnesejo svojo energijo in dobro voljo, da se hrana tudi na ta način obogati. Če ni dobre energije in prave volje, tudi samo pecivo ni dobro ( testo razpada, se ne vleče dobro itd..) in v takšnih primerih rajši ne pečejo. Srčna peka peciva bi pravzaprav temu lahko rekli. Pecivo Hribar se z ekološkim pecivom ukvarja dobra 3 leta in to predvsem na pobudo takratnega lastnika biološke trgovine Kalček, da ob predstavitvi knjige »Božanske sladice« Marje Božič, pripravijo degust acijsko pecivo. In to praktično čez noč!Pri Hribarjevih so pred tem izdelovali »običajno pecivo« z običajnimi sestavinami, katere so v uporabi v širšem smislu konvencionalne peke same, torej bel sladkor, fina bela moka, živalsko maslo in margarina ... Navkljub temu so v mislih vedno imeli, da bi pecivo pripravljali nekako drugače , bolj zdravo, a si nikoli niso upali pristopiti k obrti na tovrsten način , kar je začutil tudi g. Petrovič ( takratni lastnik Kalčka op. a. ) in jih kar nekaj časa nagovarjal, da bi ostal princip peke podoben, le zamenjali bi sestavine. Torej namesto sladkorja agavin sirup oz. melaso, belo moko bi zamenjali s pirino in ostalimi starimi žiti itd. Nagovarjanje je trajalo vse, dokler ni prišla izdaja že prej omenjene knjige. »Gospa Božič je iz svoje knjige izbrala najbolj reprezentativne recepte, katere smo po brezkompromisnem prepričevanju tudi pripravili in to povsem brez izkušenj v tovrstni peki peciva« z nasmehom pove Tatjana Hribar, »motor« Peciva Hribar. je »Projekt smo uspešno izvedli, s tem pa smo postali znatno bolj prepričani vase, da lahko pripravimo naše izdelke tudi na nekoliko drugačen - bolj zdrav način. Izziv je bil torej rojen, in ni preteklo veliko vode, dokler nismo zares pričeli s peko ekoloških dobrot.« »Že pred tem smo vedeli, da bo nekoč nastopil čas za malo drugačno peko, no ta dogodek pa je bil tista prelomna točka za naše podjetje, kjer se je odločalo ali bomo obstali kjer smo ali pa naredimo nekaj drugačnega, vznemirljivejšega, kjer lahko naredimo nekaj tudi za zdravje ljudi in okolje. V naši hiši, smo bili že od nekdaj nagnjeni k bolj naravnemu načinu prehranjevanja, tako da ta preskok niti ni bil tako težaven, kot smo si sprva predstavljali.« Pri peki »eko« peciva uporabljajo najbolj kakovostno in prehransko najmočnejšo sveže zmleto moko, ki jo sproti meljejo iz ekološko pridelanih žit in vsebuje sestavine celega žitnega zrna s kalčkom vred, katerega sestavljajo maščobe, vodotopne beljakovine, vitamini in rudnine. Končni izdelek ima na ta način boljšo oz. kvalitetnejšo hranilno in energetsko vrednost ( z vsemi balastnimi snovmi, vitamini in rudninami) in ne tako kot pri konvencionalnih pecivih, izdelanih iz prečiščenih sestavin in iz moke, pridobljene z industrijskim mletjem zrnja, ki mu odstranijo kalček in s tem bistven hranilni del žitnega zrnja. Tako narejeni izdelki nimajo praktično nobene biološke vrednosti. Na vprašanje kakšen je starostni profil kupcev njihovih izdelkov Tatjana odvrne:« Imamo izjemno pester profil ljudi ( se nasmeje op. a.)! Zanimivo, a hkrati razveseljivo je, da se veliko mladih nagiba k bolj zdravemu načinu življenja. V vsej tej poplavi informacij o različnih artiklih dejansko razmišljajo kaj je najboljše za njihovo zdravje oz. kaj naj jedo, da bi se boljše počutili. Starejši pa se obračajo na takšno prehrano večinoma zaradi bolezni, ki jih imajo in so primorani spremeniti svojo prehrano.« »Najbolj se razveselim, ko na tržnico pride mamica z vozičkom in otroku dam naš piškot. Točno vidim, kateri otrok je že jedel bolj zdrave stvari in kateri jih ne mara, oz. mu naše pecivo ni všeč, saj je bil seznanjen le z bolj umetnimi okusi hrane. Takšen otrok biološke hrane ne pozna in ne uživa v pristnosti naravnih okusov« meni Ivo ( Tatjanin mož, ki je drugi del motorja Peciva Hribar op.a.). »Pri nas smo se odločili, da pšenice preprostno ne bomo uporabljali. Vedno sva gledala, da bova korak pred ostalimi obrtniki, tako uporabljamo večinoma piro, pa potem še kamut, ajdo in proso ( stare sorte, ki so se skozi leta in leta dokazale, da zdržijo), kar ljudje neizmerno cenijo.«
Tatjana in Ivo jesta izključno piro že tri leta, medtem ko delata tudi po 16 ur na dan, njuno zdravstveno stanje pa se je znatno popravilo odkar sta iz svoje prehrane izločila pšenico, bel sladkor, živalsko maslo in podobno. Se pa srečujeta predvsem z drugimi problemi, na primer z dobavo pire in ostalih sestavin za njuno obrt, saj jih za njune potrebe velikokrat ni oz. jih kmetje niso pripravljeni prodati. Obračata pa se izključno na slovenske pridelovalce žit saj je pira, ki raste na slovenski zemlji povsem drugačna od pire, ki uspeva na Italijanskih tleh. Pravita, in tudi pokazala sta, da italijanske pire preprosto nista mogla zmleti, tako da kupovanje tujih žit odpade. Problem je torej nacionalne narave , kajti domači pridelovalci oz. kmetovalci raje svoje izdelke prodajo na tržnici in podobno, kot da dajo večje količine slovenskim predelovalcem v nadaljno proizvodnjo, saj na ta način zaslužijo več (govorimo o bioloških živilih oz. pridelkih, op.a.).
Spremljajte novosti in članke na www.kais.si. Avtor: Samuel Paljk Po predvidevanju Svetovne zdravstvene organizacije bodo v 21. stoletju prevladovale predvsem bolezni, ki temeljijo na umskih in čustvenih motnjah. Večina razprav o problemih duševnega zdravja se navadno vrti okrog vprašanja, ali je problem psihološki, ter ga je mogoče razrešiti s svetovanjem, ali pa je »kemične narave« in je potrebno zdravljenje. Duševne zdravstvene težave so pogosto kombinacija socialnih in psiholoških dejavnikov, pa tudi biokemičnega ravnovesja, ki je včasih lahko genetsko pogojeno. Če bi vprašali biokemika in psihologa kje natanko se začne um in konča telo, bi ugotovila da sta um in telo med seboj tesno prepletena. Že najmanjša sprememba v ravnovesju sistemov – živčnega, imunskega in endokrinega – se lahko odraža na našem razpoloženju, od preprostega nerganja pa vse do hudih depresij. Iz tega lahko sklepamo, da je naše psihično stanje vezano na te tri telesne sisteme, njihovo optimalno delovanje pa je spet odvisno od prehranskih dejavnikov.(1) »IZVIR ČUSTEV« Kje in sploh kako potekajo glavni procesi interakcij, čutenja in obdelave podatkov v našem telesu? Večina bi ogovorila v možganih, nekateri v srcu, spet tretji v trebuhu. Le redki pa bi našteli vse tri. Znanost odkriva da niso samo možgani tisti glavni center kontrole v telesu.Od kod »izvirajo« čustva in motivacija, ter ali so pogojena s telesnim kemizmom(hranila, hormoni, zdravila, itd.)? Iz možganov in živčevja so me vprašanja vodila v raziskovanje zelo zanimive in še nastajujoče znanstvene discipline-neurogastroenterologije. Tudi sama nisem dvomila v kompleksnost in obširnost izbrane teme, pa vendar so me ugotovitve, ki sem jih povezala med seboj zelo presenetile. Isaac Asimonov je leta 1986 rekel:”Človeški možgani so torej najbolj zapleteno urejena materialna snov, kar jih poznamo” Prepričana sem da bi se marsikdo strinjal z menoj,da je tako celotno človeško telo. Človeški možgani so nekje trikrat večji od možganov naših najbližnjih sorodnikov v razvojnem deblu-primatov in vsebujejo za kilogram in pol celic in cerebrospinalne tekočine. V milijon let trajajočem razvoju so rasli od spodaj navzgor, možganski centri v višjih legah so se v bolj dovršeno obliko razvijali iz centrov v nižjih in starejših predelih. Najbolj primitiven del možganov je možgansko deblo, ki obkroža podaljšek hrbtega mozga. Imajo ga vse živalske vrste, ki premorejo več kot samo živčni sistem. Tukaj se uravnavajo temeljne funkcije, potrebne za življenje kot so dihanje, presnavljanje itd. Ker pa gre za nekakšno vnaprej vprogamirano upravljanje, ta del ni sposoben miselno-kognitivnih procesov. Iz najbolj primitivnih delov so se skozi milijone let razvila središča, ki so bila sposobna čustvovanja.Šele mnogo let kasneje se je razvil center zavestnega razmišljanja (neokorteks). To dejstvo nam pove, da se je čustven um razvil veliko prej kot razumni um. Najstarejša zasnova pa je bil vohalni reženj,kajti dober in izostren voh je takrat pomenil preživetje. Pri prvih sesalcih opazimo nove plasti, bistvene za razvoj čustev, ki so obdajale možgansko deblo. Ker ta del obdaja oz. obkrožuje možgansko deblo ga imenujemo limbični sistem(limbus-lat.obroba). Limbični sistem je v srednjem delu naših možganov. Njegove funkcije so čustvene in spoznavne. To so naša čustva, občutki zadovoljstva, naši spomini in zmožnost za učenje. Nadzorujejo tudi naš bioritem: spanje, lakoto, žejo, krvni tlak, srčni utrip, spolno poželenje, telesno temperaturo in kemijo, presnovo in imunski sistem. Limbični sistem je za človekovo preživetje brez dvoma življenjskega pomena.Ta del možganov, ki nadzira naša čustva in obenem tudi vse naše telesne funkcije, nam pojasnjuje zakaj lahko čustva neposredno vplivajo na naše zdravje. Limbični sistem je naša osrednja kontrolna plošča, kamor informacije pošiljajo naša čutila za vid, sluh, tip, manj pogosto pa tudi za okus in vonj. Od tu naprej šele potujejo informacije v misleči del naših možganov- neokorteks. Modernejši koncept opisuje dve osrednji strukturi limbičnega sistema..Najpomembnejši je kompleks povezav s osrednjo strukturo amigdalo,oziroma limbično strukturo, ki je vpletena v asociacije različnih čustev, predvsem strahu. Druga osrednja struktura je hipokampus, ki pa ni neposredno vpleten v čustvene reakcije. Čustvo torej lahko definiramo kot kompleksen adaptacijski odziv na pomembne spremembe v okolju,ki zajema fiziološki odgovor, izražanje in zavesto doživljanje. Vsaka misel, lik, ali spomin izzove čustva. Možgani zbirajo vse, kar nas obkroža – zvoke, šume, vonjave, vibracije, barve , da bi jih uporabili kot osnovo za naše misli in čustva. Vsaka naša misel sproži preko nevronov(živčna celica)živčne impulse(v obliki el.impulzov-preko nevrotransmiterjev), ki se v telesu realizirajo kot različne biokemične in fiziološke reakcije... Živčni sistem tako predstavlja organsko podlago duševnosti.Omogoča sprejemanje in razlaganje informacij,ter reagiranje nanje.Do pred kratkim je bilo znano,da je večina živčnih celic nakopičenih v hrbtenjači in možganih (CŽS). “NAŠI DRUGI MOŽGANI” Ne obstaja niti približno enaka anatomska značilnost med možgani in trebuhom, obstaja pa neverjetno osupljiva celična podobnost. V trebuhu, dolga leta prezrtem delu človeškega telesa, so pravzaprav naši drugi možgani. Naš prebavni trakt obdaja približno 100 milijonov živčnih celic, torej jih jemnogo več kot v hrbtenjači. Celice, živčni prenašalci in receptorji so popolnoma primerljivi s tistimi v hrbtenjači. Črevesnemu živčnemu spletu posveča pozornost vedno več znanstvenikov, ki vidijo v njem protiutež možganom v glavi.Trebušni možgani izločajo živčne prenašalce ter se odzivajo na dražljaje, delujejo povsem avtonomno in v možgane pošiljajo veliko več signalov, kot jih od tam prejemejo. “Dolgo smo menili, da je črevo le navadna cev s preprostimi refleksi ,nihče od nas se namreč ni spomnil, da bi preštel živčna vlakna” ,pojasnjuje dr.David Wingate, upokojeni professor.londonske univerze, autor termina nevrogastroenterologije. Med nastankom živčne cevi in živčnega grebena, osnove srednjega živčnega sistema vretenčarjev in ljudi, del živčnih celic ostane v glavi, drugi del pa potuje v trebušno votlino. Središče telesa okupirajo nevroni in se prilagodijo novim okoliščinam. Povezavi med obema deloma sta hrbtenjača in živeč vagus, ki vpliva na delovanje skoraj vseh notranjih organov. Trebušni organ je neodvisen vibrijajoč center, ki zna obdelovati podatke.Tudi zato je še danes presaditev drobovja izjemno tvegana in težka. Preveč tujih živčnih in imunskih celic,ki se s presaditvijo prenesejo se težko podredi novemu prejemniku. Zdravnike pa poleg velike možnosti, da bo telo zavrnilo organ, najbolj skrbi, da lahko kljub uspešni operaciji bolnik “pridobi” duševne motnje. V 75 letih našega življenja prepotuje skozi človeški ”cevni sistem”več kot 30 ton hrane in več kot 50000 litrov tekočine.”Srce je v primerjavi s tem le primitivna črpalka”, pojasnjuje Michael Gershon,professor na univerzi Columbia v New Yorku. Nadzorna centrala v trebuhu nadzoruje boj proti najhujšim okupatorjem-mikroorganizmom.V prebavnem traktu živi v navidezni simbiozi z nami več milijard mikroorganizmov, ki pa prav tako kot tisti organizmi, ki jih zaužijemo s hrano ne smejo zaiti v organizem. Črevo je z več kot 70 odstotki vseh obrambnih celic največji imunski organ našega telesa, v katerem prebiva približno 500 potencialnio smrtonosnih organizmov. Varujejo nas stene črevesja, ki so najučinkovitejša obrambna linija našega organizma. Veliko število obrambnih celic je neposredno povezano z drugimi možgani, ki se učijo ločevati dobro od slabega, podatke shranjujejo in jih po potrebi uporabijo. Marsikaj v telesu se dogaja popolnoma ločeno od glave. Če pa v telo npr. zaidejo strupi, nevarnost najprej zaznajo drugi možgani in o tem obvestijo zgornje, ki pa v nevarnih situacijah opozorijo trebuh, naj se primerno odzove z bruhanjem, krči in izločanjem. Še eno izjemno odkritje, ki se je šele po desetletjih uveljavilo v znanstveni stroki, je bilo že leta 1965 objavljeno v reviji Science. Mladi Gershon je po mnogih poskusih le ugotovil, da se dejansko kar 95% serotonina sintetizira v črevesju, ter se tam tudi nalaga. Za tisti čas absurdna, skoraj nemogoča ugotovitev, saj so nevrobiologi takrat bili prepričani, da ima človek le dva živčna sitema. Osrednjega v glavi in vegetativnega, ki nadzira organe. Pod plazem kritik se je Gershon uklonil pritisikom, njegova ugotovitev pa se je uveljavila šele 20 let kasneje, ko je avstralski znanstvenik Marcello Costa s prefinjeno metodo podkrepil njegove trditve. S protitelesi je označil molekule serotonina in tako pod mikroskopom prikazal prenašalce v živčnih celicah črevesja. Pot je bila utrta in začelo se je novo obdobje molekularnega raziskovanja drugih možganov. Sčasoma se je pokazalo, da je serotonin le eden od mnogih kemičnih snovi v velikem živčnem aparatu. Poleg tega črevesje izloča in nadzira več kot 40živčnih prenašalcev, ki kot besede zapletenega. jezika živčnih celic, komunicirajo z nami. Od črevesja do možganov vodi veliko več povezav kot obratno, dejansko 90% povezav poteka od spodaj navzgor. Večina sporočil je izjemno pomembmnih, v večini se jih niti ne zavedamo-razen alarmantnih (bruhanje, slabost,..). Profesor medicine in psihologije dr.Emeran Mayer pa je šel še korak dlje. S svojo ekipo je namreč ugotovil,da obstaja povezava pri bolnikih s prebavili (npr.(ang,)BSI-sindrom vzdraženega črevesja) ter raznimi spremenjenimi delovanji v možganih (kot sta depresija in preganjavica)”. Čustva potemtakem niso nič drugega, kot v telesu zapisano bistvo naših izkušenj”, pravi Emeran Mayer ”in te so šifrirane in shranjene v trebuhu.” Vedno, ko se črevo aktivira z izločanjem živčnih prenašalcev ali aktivacijo imunskih celic , se podatki po živcu (vagnus) prenesejo v možgane. Možgani te podatke prevedejo v dobro ali slabo počutje, utrujenost ali živahnost, v dobro ali slabo voljo. Naše občutke torej določa trebuh. Lahko bi celo rekli, da gre za nekakšen biološki korelat med občutkom v trebuhu in intuicijo. Gre za vzajemno sodelovanje med seboj povezanih možganov. ZAKLJUČEK Povsem jasno da v kontekstu tega naslova »um« ne predstavlja možganov. V tem omrežju, ki se razpreda po celem telesu inteligentne » izmenjave informacij« poteka neprestano. »Um« zato ne obstaja kjerkoli - je vzorec dogajanj, ki potekajo v »telesnem omrežju«. Podoben je programski opremi med delovanjem. Strojna oprema je telo, ključno sestavni deli - nevroednoimunsko omrežje, pa so živčne celice, nevrotransmiterji, imunske celice in hormoni. VIRI: (1) 100% Zdravi, Patrick Holford; str.50,69,72 (2) Čustvena inteligenca,Daniel Goleman ;str.30 (3)www.silvametoda.si (4)www.ezdravje.com/si/psiha/custva (5) www.mf.uni-lj.si (6) GEO,feb.2007,Kako trebuh ukazuje glavi,Hania Luczak;str.27-40 Avtor:Aleša Krže Ne glede na splošno sprejeto dejstvo, da ima fizična aktivnost varovalno in terapevtsko vlogo pri ohranjanju zadovoljivega zdravja, je število žensk pri vsakršnih športnih udejstvovanjih (še vedno) odločno premajhno, medtem ko je nesporazumov povezanih z Avtor:Boštjan Jakše Se kdaj počutite kot uporabljena vreča za smeti? Polni nepotrebnih odpadkov in stvari, ki jih enostavno želite zavreči in nikoli več videti. Morda zveni nekoliko bizarno pa vendar, si lahko predstavljate, da kar je v vaših smeteh pove ogromno o vas? Ne? Mogoče je zdaj pravi čas, da pomislite tudi na to. In potem na obisku pri prijateljih v košu za smeti odkrijemo bistvo njihovega izgleda ter počutja (ne da bi vohljal kaj imajo v košu za ). Vrečke čokoladnih bonbonov, ovitkeJsmeti, se zgodi zgolj naključno že pripravljene mase za čevapčiče, embalažo hitro pripravljenih jedi, ki vsebujejo ogromno nasičenih maščob, plastenke gaziranih sladkih pijač… ter embalažo fat burnerjev!?!?! Torej mislim, da vsi tukaj vidimo v čem je problem mar ne? Kontradiktornost v prehrani ne prinaša dobrih rezultatov, sploh pa ne dolgoročnih, čeprav nas mediji masovno vedno drugače prepričujejo.Če nam dopuščajo malomarnost pri prehrani, kajti njihov produkt naj nas bi seveda ohranil v dobri formi ter zdravju, si tega nikakor sami ne dopustimo!! Zato je seveda potrebnega nekaj pridobljenega znanja o nutricizmu, za začetek pa vam sam podajam nekaj uporabnih informacij, ki vas bodo obvarovale pred zavajujočo prehrambeno propagando! Pred tremi in pol miljardami let je narava izoblikovala prvo obliko življenja, ki je izdelovala svojo hrano s pomočjo fotosinteze. Modrozelene alge ali cianobakterije so razvojni most med bakterijami in zelenim rastlinami. Alge so preproste morske rastline. Vsebujejo več vitaminov in mineralov kot mnogo drugih hranil. Zaradi tega jih v zadnjih letih čedalje bolj pogosto uporabljajo kot naravni dodatek k prehrani, ki je z medicinskega vidika podoben morski travi. Dve pomembni vrsti alg sta Chlorella in Spirulina, smaragdno zelene in modro zelene alge. Oboje vsebujejo hranila odlične sestave. V sebi nosijo vse, kar je življenje potrebovalo za razvoj. Ta nesmrtna oblika življena se že milijarde let obnavlja, v zadnjih petnajstih letih pa jo spoznavamo tudi mi. Spirulina ima v svoji deoksiribonuklearski kislini (DNK) zbrane tri in pol miljarde stare izkušnje o uspešni evoluciji.
ZGOŠČENA ZELENA SUPERHRANA |
Pišite nam
Stranke, ki nam zaupajo
 Pred trenutkom odločitve za osebnega trenerja sem poskusila že praktično vse.Ko sem v reviji Moja kuhinja prebrala intervju z Alešo, mi je bilo takoj všeč njeno razmišljanje.Poklicala sem jo in se v kratkem dogovorila za sestanek.Od tega je preteklo že leto in pol in v tem času sem dosegla neverjetne rezultate.Izguba odvečnih 15kg in popolno preoblikovanje telesa.Aleša mi je sestavila individualen načrt tako prehrane kot treningov,z doslednjostjo pa je bil uspeh viden že po nekaj mesecih.
OSEBNO TRENERSTVO
|
|||||||||||||||
